Potep po dolenjskih gričih

Kolesarsko turo začnemo pri Gostišču Felicijan ob izlivu reke Mirne v Savo. Koliko časa je potrebovala reka Mirna, da je ustvarila globoko dolino s strmimi brežinami skozi Zasavsko hribovje? Pred Jelovcem, kjer je dolina najožja, je reka ustvarila dva dolga meandra, človek pa dva železniška tunela. Še nedolgo nazaj ljudje niso potovali po dolinah, ker so bile neprehodne ali pa nevarne. Pa nadaljujmo še mi preko dolenjskih gričev z bogatim izročilom. V Krmelju vse spominja na bogato 150 letno rudarsko preteklost. Duh jamskega škrata ali "Knapca" se še vedno potika naokoli. Ali veste, da  knapovska naselja nimajo cerkva? Pedala vrtimo po razgibanem obrobju doline Mirne vse do Mokronoga. Ruševine gradu in Žalostna Gora pričata o veličini kraja v srednjem veku. Navzdol po dolgi dolini Laknice se pedala vrtijo kar sama. Preko Čelevca se pripeljemo v Klevevž, kjer je Radulja izoblikovala prebojno sotesko z manjšimi slapovi. Vidni so tudi ostanki gradu. Poleti se lahko okopamo v Klevevški toplici. Po dolini Radulje prikolesarimo v Škocjan, kjer mehkoba dolenjske pokrajine in domačnost podeželja ustvarjata svojevrstne podobe v vseh letnih časih. V Dobruški vasi prečimo avtocesto in nadaljujemo po prostrani dolini reke Krke. Kolesarimo med očem skrito vijugavo reko Krko in velikim nižinskim kompleksom hrastovih dobovih gozdov, v katerih se skrivajo tudi pragozdni sestoj. V Malencah jemlje dih mogočen Cvelbarjev hrast. Kostanjevica na Krki je najmanjše slovensko mesto in edino, ki leži na otoku. Zaradi številnih lesenih mostov jo imenujemo tudi »Dolenjske Benetke«. Nadaljujemo po valoviti pokrajini ob desnem bregu Krke. Ker Krka ni prodonosna, so njeni bregovi vrezani v rodovitno obrečno ravnico ter bujno zaraščeni. Poleti ima skoraj vsako naselje svoje kopališče. V Bušeči vasi pa se lahko osvežimo v termalni vodi majhnih Klunovih toplic. V Cerkljah ob Krki preko lesenega mosta prečimo Krko in se pri brežiških vratih dvignemo na Čatež nad sotočjem reke Krke in Save. Ponudi se nam lepa panorama na Brežice in Terme Čatež, ki nudijo največji termalni paradiž v tem delu Evrope. Mimo edinega ohranjenega mokrišča na Savi v Posavju Cole, prikolesarimo do hrvaške meje. Na desno, pod obronke Gorjancev, nam pogled uhaja na Grad Mokrice. Ko zaide sonce, se za grajske zidove prikradejo sence mokriških legend in nagajivi Čateški škrat.