Puntarska sled

Odpravimo se po poteh upornih kmetov v srednjem veku. Če bi lahko spregovorile stare vaške lipe, bi nam pripovedovale o pogumu in težkem življenju kmetov, ki so se borili za staro pravdo. Pot nas bo vodila po njihovih sledeh od Sevnice do Bistrice ob Sotli, kjer je bila poražena vojska upornih kmetov pod vodstvom Ilije Gregoriča. V času fevdalizma je Kozjansko doživelo razcvet. Kraji so imeli trške pravice. Razvite so bile razne obrti in cvetela je trgovina. Zaradi neugodnih reliefnih razmer, sta železnica in glavne cestne povezave obšle te kraje, zato se kulturna krajina do današnjih dni ni bistveno spremenila. To dejstvo in bogata naravna dediščina sta botrovali ustanovitvi Kozjanskega parka. Po dolini Sevnične se bomo peljali do Planine pri Sevnici, ki leži na razvodnem slemenu in prelazu. Ne pozabimo se povzpeti na razgledni stolp razvalin Gradu Planina od koder je lep razgled na bližnji gozdni masiv Bohor in okolico. V bližnjem Šentvidu pri Planini sta se v cerkvi sv. Vida, ki jo krasi sedemkotni zvonik, skrivaj poročila celjski grof Friderik in Veronika Deseniška. Skozi Lesično se povzpnemo na Pilštajn, zgodovinsko najpomembnejše naselje na Kozjanskem. Legenda o pilštajnski svetnici Emi je še vedno živa. Kje se skriva Ajdovska žena? Na vsakem koraku bomo čutili nekdanjo veličino kraja. Po dolini Bistrice se bomo pripeljali v Kozje, kjer je še vedno živa legenda o zmaju iz doline Bistrega Grabna, ki so ga bistri domačini ukanili s kozo, kar je dalo kraju ime. V Podsredi so hiše postavljene le vzdolž trške ulice, kot v času puntarjev. Je prava zakladnica zanimivosti. Njeno ime izvira iz njenega tržnega in sodnega dneva. Prangerji – sramotilni stebri, v vseh večjih naseljih na poti, so rdeča nit puntarske poti. Pojdimo na Kozjansko, kjer je utrip srednjeveških naselbin še vedno živ.