Sevniška kolobasa

Pot nas popelje po mejah občine Sevnica. Razgibano Posavsko hribovje bomo lahko začutili na kolesu in uživali v prelepih panoramah. Celoten krog je geografsko razdeljen na dva dela, kot sevniška klobasa. Misel nanjo in na njeno značilno aromo nas bo spremljala na celotni poti. Severna kolobasa poteka po levem bregu Save in preči dolino Sevnične, južna pa po desnem bregu in preči dolino Mirne. Kako pojemo celo klobaso? Narežemo jo na manjše koščke. Tako se lotimo tudi 100 km dolge ture. Priporočamo gorsko kolo, lahko pa se podamo na pot tudi s treking kolesom. Nož za rezanje Sevniške kolobase oziroma delitev na več etap, nudijo ponudniki nočitev na trasi ali pa doline. Zakaj je Sevniška klobasa prava kraljica klobas? Njena izdelava temelji na ustnem izročilu naših babic in dedkov. Izdelana je po klasičnem načinu predelave iz svinjine in govedine živali, krmljenih na neokrnjenih travnikih Lisce in Bohorja ter ob porečjih Mirne in Sevnične. Vse te kraje bomo na turi prevozili. Izbrani kosi mesa z dodatkom suhih začimb, soli, popra, česna, brez drugih aditivov, polnjeni v naravno svinjsko črevo zagotavljajo pristen domač okus. Izrednega pomena sta končna obdelava in prekajevanje z bukovimi sekanci, katerih dim daje značilno aromo in barvo sevniške klobase.

Severni del kolobase nas popelje od Trubarjevega Hrama v Loki na razgledni Lovrenc, poznan po naravnem rastišču encijana (Clusijevega svišča). Če želimo Lovrenc doživeti v najlepšem modrem ogrinjalu se moramo odpraviti na pot konec aprila. Okoli vrha Kamrice se povzpnemo na razgledno Lisco, najvišjo točko ture. Ob lepem vremenu seže pogled vse do Alp. Na dlani bomo imeli tudi pogled na celotno Sevniško kolobaso. Se vam že cedijo sline? Spustimo se po razgledni Sončni cesti na desni strmi greben Sevnične, ki ga bomo prevozili po razgledni plastnici. Še v bližnji preteklosti so njive v bregu – trebeži zahtevale veliko trdega dela. Vsa dela od nošenja gnoja do spravila pridelkov so opravili s košem. Preko zahodnih obronkov Bohorja pot nadaljujemo do Ajdovskega gradca, ki je ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem. Kolobaso sklenemo preko Žigarskega vrha v Blanci.

Južno kolobaso nadaljujemo po dolini potoka Štagine na obronke Dolenjskega gričevja. Pot bodo zaznamovali pestri krajinski mozaiki gozdov, travnikov, sadovnjakov in vinogradov. Marljivi Dolenjci pa dajejo tem krajem dušo. Na znanem Malkovcu ne spreglejmo naraven amfiteater, kjer pridelujejo Cviček in ostala kakovostna vina. V Tržišču prečimo dolino Mirne in se poklonimo pletenki velikanki. Na Vrhku se skriva rumena Azalea, ki zacveti konec aprila. V Šentjanžu – puš´lcu Dolenjske, nas z odprtimi vrati pričakuje vrhunska podeželska gostilna in eko kmetija Repovž. Na unikatnem jedilniku ne manjka Sevniška klobasa. Vzpon na obronke Orehovskega hriba nam poplača pogled na Mirnsko dolino, še malo višje od Kladja pa panorama na dolino Sopote in Kum. Ali Špičasti kamen še vedno skriva zaklad? Skozi Brunk in Novi grad se počasi spuščamo v Loko, kjer nas bodo na savski naplavini pozdravili številni kozolci. Pa dober tek in lahkoten zavrtljaj…

Ponudniki nočitev ob trasi na desnem bregu Save:

• Tončkov dom na Lisci

• Turistična kmetija Grobelnik v Podvrhu

• Gostišče Močivnik na Okroglicah

• Ponudniki nočitev ob trasi na levem bregu Save:

• Vinorodni dvor Deu na Malkovcu

• Turistična kmetija Celestina v Zgornjih Vodalah

• Gostilna s prenočišči Repovž na Šentjanžu.