Konjeniška pot po meji občine Sevnica se začne v Šentjanžu na posestvu Krekove konjenice. Kraj, ki leži v manjši kotlini na severu Dolenjske, najbolj zaživi v času šentjanške jeseni - Bučarijade. Po valoviti kotlini, kjer si sadovnjaki, polja in gozdovi podajajo roke, prijezdimo v dolino Podboškega potoka in se preko Velikega Cirnika spustimo v dolino Kostanjeviškega potoka. Konjem lahko privoščimo prijetno čofotanje in kakšen srk bistre vode. Ob kostanjeviškem potoku v lahkotnem koraku prijezdimo v dolino reke Mirne. Kamniti obokani mostovi so le ena izmed posebnosti doline. Glavni prometni tokovi so obšli Mirnsko dolino, ohranjena pa je ostala bogata naravna in kulturna dediščina. Jezdenje po mozaični pokrajini v okolici Škovca se konča z galopom na Malkovec. Razgledni Malkovec prepriča z urejenostjo in skrbno obdelanimi vinogradi, kateri nas bodo spremljali vse do Rovišča. Jezdili bomo po grebenski cesti in očem skritih vzporednih poteh. Pogled nam bo preko vinskih goric uhajal na dolino Krke in Gorjance. Na Primožu, kjer ohranjajo star običaj blagoslova konj, bomo spočili in napojili konje. Od razglednega Primoža sledi spust skozi Hubajnico vse do Zavratca, ki leži na sedlu nad dolino Save. Naslednje postajališče je na Rovišču pri Studencu pod katerim izvira potok Štagina, ob katerem se bomo spustili v dolino Save. Na domačiji Ivkovič se konča konjeniški potep po južni meji občine Sevnica. Hip hip jahuuu, hip hip jahuuu, hip hip jahuuu.