V Blanci, enem od središč sadjarstva v Sloveniji, začnemo štajerski dvodnevni konjeniškega obhod po meji občine Sevnica. Čaka nas vzpon na Posavsko hribovje. Sprva jezdimo skozi labirint gozdov in jas do vinogradov na Krajnih Brdih. V Selcah pri Blanci ponuja svoje suhomesnate izdelke Kmetija Roštohar, ne smemo pa pozabiti napojiti konje. Vzdolž idilične doline se nato v lahkotnem kasu vzpenjamo proti cerkvi Vseh Svetih v zaselku Cirje, ki stoji v objemu gozda. Nad vasjo Ložice skozi gozd prečimo južno pobočje kopastega Pokojnika. Občasno se nam ponujajo prelepe panorame na dolino Save, preko Zabukovja pa na Lisco. Sredi zaselka Pokojnik lahko napojimo konje v vaškem napajališču. Po severnem pobočju Bohorskega masiva se spustimo v dolino Sevnične. Spust je tako strm, da konje vodimo na povodcu. V Sevnični napojimo konje in jim privoščimo počitek. Skozi Kurjo vas previdno jezdimo po dolini Sevnične. Do izletniške kmetije Zupan na Podgorju je strm vzpon. Njihova specialiteta so postrvi, kar pomeni, da je vode dovolj tudi za žejne konje. Po valoviti razgledni plastnici jezdimo vse do Polja. Kaj je ljudi priganjalo, da so vztrajali v težkem življenju na teh strmih bregovih Sevnične? Morda povezanost z naravo in močna energija teh krajev, ki človeku napolni dušo in srce? Vodilo na poti nam je cerkev sv. Marije v Velikem Podgorju. Vaško napajališče na Polju je božji dar za žejne konje. Skozi gozdove pod Lisco in Lovrencem prijezdimo do Gostišča Močivnik na Okroglicah, kjer lahko prenočijo tudi konji. Za konjenike pa nudijo tudi možnost prenočevanja na seniku, kjer vas v sen zaziblje prijetno dišeče sveže seno. Hip hip jahuuu, hip hip jahuuu, hip hip jahuuu. Naslednji dan se iz Okroglic spuščamo mimo posameznih kmetij razglednega naselja Radež vse do Loke pri Zidanem mostu. Nad HE Vrhovo prečimo Savo. V galopu se povzpnemo skozi gozd na Novi Grad. Po razglednem grebenu nadaljujemo skozi Budno vas do Brunka, kjer stoji mogočna cerkev Svetih treh kraljev s petimi oltarji. Pri Skoporčevih se lahko okrepčamo in napojimo konje. Po Krekovi pohodni poti nadaljujemo vzpon do Leskovca v Podborštu, idilične razgledne hribovske vasice. Tu še zadnjič napojimo konje in se skozi sonceljubne gozdove začnemo spuščati proti Šentjanžu. Od cerkve Matere božje je v lepem vremenu enkraten razgled na gričevnato Dolenjsko. Seveda se lahko ustavite in naberete nekaj borovnic, malo nižje v Češnjicah pa maja vabijo še češnje. Narava je zares zelo radodarna, le vzeti moramo, kar ponuja. Hip hip jahuuu, hip hip jahuuu, hip hip jahuuu odmeva na šentjanškem trgu. Ko poskrbimo za našega štirinožca si lahko privoščimo pristnih okusov in gostoljubja v Gostilni Repovž.